Zavestno hranjenje

Zakaj zavestno hranjenje?

Z zavestnim pristopom do prehranjevanja, začnemo resnično razumeti, kako pomembno je temeljito žvečenje hrane za dobro prebavo, boljšo absorpcijo hranil, boljše počutje in posledično manj težav s prebavili, prekomerno težo in ostalimi tegobami, katerih vzrok je nezadostno žvečenje in hitro goltanje.

Ni pomembno samo kaj jemo, temveč tudi na kakšen način hrano uživamo, kakšno je v tistem času naše čustveno stanje, kakšne so naše misli, kakšen naš odnos do hrane in lastnega telesa. Izjemno pomembno je celostno razumevanje zavestnega hranjenja, saj s tem ne vplivamo samo na svoje zdravje in dober imunski sistem, temveč tudi na počutje, raven telesne energije in samozadovoljstvo.

Kaj je tisto, zaradi česar se pri vašem delu razlikujete od ostalih?

Projekt 32 za zavestno hranjenje je »nastal« spontano skozi leta lastnih nenehnih izzivov s prebavnimi težavami in posledično zdravjem. Verjamem, da v tem nisem sama, res pa je, da to področje raziskujem vsaj 20 let in da celoten projekt temelji na lastnih izkušnjah – mojih padcih in vzponih.

Vsa propaganda, ki jo danes zasledimo v različnih medijih, nas največkrat bolj zbega, kot pomaga. Toliko kontradiktornosti kot lahko zasledimo pri ocenah hrane, kaj je dobro, kaj ni dobro, nešteto raznih diet in zagovarjanj in potem se znajdi…Vse premalo poudarka pa je že o samem načinu hranjenja in vabilu pogledu navznoter, v sebe, svoja prepričanja, čustvena neravnovesja in ves balast, ki ga imamo naloženega.

Tudi sama sem se najprej ujela v to, da poskušaš razne diete in opazuješ spremembe. Poskušala sem s prehrambnimi dodatki in ogromno drugimi rečmi in predlogi. Nič ni pomagalo, pri mojem močnem gastritisu, pa mi je bil vsak grižljaj muka. Zato sem jedla zelo počasi in mlela, žvečila, da je bila hrana tekoča v ustih in počasi mi je bilo bolje. Sicer je bilo takšno uživanje hrane le začasna rešitev, saj sem kaj kmalu, ko se je stanje izboljšalo, spet pristala na istem vzorcu hitenja. Hitenja pri prehranjevanju in v življenju na splošno. Da sem prišla do projekta 32 je kar trajalo.

Vsakokrat, ko sem se posvetila hrani bolj zavestno, ko sem pri obroku pozornost namenila samemu obredu, si zavestno vzela čas in temeljito žvečila, da je bila hrana res prežvečena, sem opazila, da se mi je izboljšala tako prebava, kot tudi samo počutje, ki pride z njo. Ob tem sem počasi ugotavljala, kaj moje telo potrebuje in kaj je tisto, na kar se ne odziva dobro. Nazadnje pa sem ozavestila, da tudi vse spremembe pri prehrani in načinu prehranjevanja ne dajejo neke stabilnosti ali želenega ravnovesja. Tako sem odkrila, da vse prevečkrat zapadem v neko čustveno stisko, katero zapolnjujem s prigrizki ali hipnimi odzivi na potrebo po neki določeni hrani. Tako sem prišla do svojega odkritja, da so bili kljub vsemu vsi moji izzivi povezani tudi z mojim čustvenim stanjem oziroma potlačenimi čustvi in prepričanji. Povezani z neustreznimi mislimi o mojem stanju in posledično neustreznem pogovoru z lastnim telesom.

Če si govorimo, pa čeprav samo v mislih, da smo nepopolni, debeli, imamo to in to hibo, potem ta program samo še bolj stopnjujemo in kot bi ga »zapekli« na magnetofonski trak. Npr. ugotovila sem, da sem se identificirala z mislijo, prepričanjem, da imam slabo prebavo. Meni vse obleži v želodcu, to ne prebavljam – seveda je telo sledilo mislim in se odzivalo na temu primeren način. To ne pomeni, da mogoče res ni nekaj izzivov pri prebavi, vendar, če se nam je telo zaradi neustreznega hranjenja »uprlo«, to še ne pomeni, da ne more prebavljati. Pomeni lahko samo v tistem trenutku telo ne zmore prebaviti, ker smo z neustrezno hrano, načinom hranjenja ali negativnimi mislimi ne nek način zlorabili telo. Če bi ob opominu telesa ustrezno reagirali, se zavedali in ne ponavljali »neumnosti«, bi telo delovalo po lastni inteligenci. Tako, pa si vsak dan sproti ustvarjamo in še bolj utrjujemo neka prepričanja, katere smo si sami ustvarili. Saj veste rek, čemur posvečaš pozornost to raste, se krepi. Zato menim, da se je zelo nevarno identificirati z nekim stanjem oz. prepričanjem. V bistvu bi morali v hipu, ko se nam nekaj zgodi, to sprejeti, razumeti brez sodbe, vzeti kot izkušnjo in iti dalje. Vemo, da ne funkcioniramo tako, temveč se ves čas nekje zatikamo in vračamo v preteklost, s tem pa vse samo krepimo.

V Projektu 32 dni za zavestno hranjenje sem povezala vso svoje znanje in izkušnje – pri razumevanju prehranjevanja, telesa in njegovega odzivanja mi pomaga tudi znanje Djotiša in Vedske psihologije, ter tudi druga starodavna znanja Ayurvede, tradicionalne medicine in univerzalnih resnic. Kot je napisala Hildegarda, kadar duša trpi, telo zboli.

Sedaj razumem, da je za vsako spremembo potrebno pogledati zadevo kot celoto (vzrok in posledica). Ne moremo en problem reševati ločeno. Mi smo celoten sistem, celotno telo, ne pa ločen organ in problem. Zato, če ne povežemo fizično, čustveno, mentalno in duhovno plat, težko dosežemo dolgoročen rezultat. Na fizični ravni kaj in kako jemo, na čustveni, da se zavedamo čustvenih stanj pri hranjenju in na splošno, mentalno raven kaj si govorimo, kakšen odnos imamo do telesa, stanja in kakšna vodila o življenju, koliko zaupanja ipd.

Smernice za samo(po)moč

  • Predno uvajate neke drastične ukrepe in diete, si najprej resnično vzemite čas za obrok in temeljito žvečenje.
  • V nadaljevanju procesa počasi in bolj zavestno preidite iz hitro (pred)pripravljene hrane na bolj naravno hrano.
  • Kadar se hranite se najprej umirite, preusmerite se iz glave v telo (osredotočite se na dihanje in prebavila) in v čim bolj mirnem vzdušju pojejte obrok. Sčasoma, že če boste spremenili samo to, bodo rezultati in tudi obroki manjši, saj ko tako temeljito in počasi jemo, pojemo manj. To, kar pojemo pa ima večji učinek. Pravijo strokovnjaki, da temeljito žvečenje hrane in sploh pomešanje hrano s slino (encimi, ki so v ustih so že prva stopnja prebave!) izboljša absorpcijo hranilnih stvari.
  • Kot drugo, če imate že kakršnekoli težave s prebavo, z zdravjem, sploh ženske po 40 letu kakšne morebitne hormonalne težave, simptome prezgodnje menopavze, dajte pri hranjenju večjo pozornost. Tu bi rada opozorila, vse spremembe naj bodo mehke. Bodite nežni do sebe.
  • Vsaka sprememba je dodaten stres za telo, tega pa v sedanjem času ne potrebujemo. Opazujte se, a ne obremenjeno, ampak ljubeče. Pišite si dnevnik, kaj jeste, zapisujte si čustvena stanja, kaj se vam dogaja, kaj telo sporoča, kateri vzgibi po hrani so prisotni, kaj ob tem čutite, razmišljate na splošno, kako razmišljate o sebi, telesu. To so neke smernice za samo pomoč.
  • V kolikor pa bi želeli bolje spoznati sebe, svoja prepričanja, vzgibe, strahove, ki vas držijo v situaciji, v kateri ste, potem pa vas vabim na posvet, coaching, da skupaj raziščemo in najdemo vzrok. S pomočjo Djotiša, vpogleda v vašo natalno karto ali pa z vodenimi vprašanji in Treningom zavedanja skupaj odkrijeva te vaše vzgibe.
  • V kolikor vas zanima sodelovanje v IZZIVU 32 dni za zavestno hranjenje, oziroma 2 x 32 hranjenje za TELO in UM, pišite na mail darja@zazavedanje si. Približno vsakih 8 tednov je nov skupinski izziv v zaprti FB skupini. Že znani termini pričetkov izziva, 7.5.2021 in 4.6.2021, 20.8.2021…

Članek na spletni strani Zazdravje.net