Premislite, česa si želite? V kakšnih pogojih radi delate? Kdaj ste pripravljeni narediti nekaj več? Zanimiva vprašanja in verjamem, da so zanimivi tudi odgovori na njih.
Ukvarjamo se z novimi tehnikami, iščemo nova znanja, nove formule za uspešnost, pri tem pa pozabljamo, kako pomembni so temelji. Popolne osnove za grajenje odnosov.
Se vam je kdaj zgodilo, da ste v šoli pri težji matematični nalogi vedeli celoten proces, pravilno formulo, pri tem pa zgrešili pri najbolj osnovni operaciji – seštevanju, množenju ali podobno. Zakaj?
Tisto, kar znamo na pamet oziroma, kar imamo v podzavesti je tako samoumevno, da temu ne posvečamo pozornosti. Tako nam je tudi pri vodenju, komuniciranju in vzpostavljanju odnosov vse prevečkrat vse samoumevno. Posvečamo se »velikim« stvarem. Raziskujemo, česar si želi kupec, kakšne so nakupne navade ipd., od prodajalcev zahtevamo, da kupce opazijo, so jim naklonjeni, so do njih pozorni, raziskujejo, kaj potrebujejo, jih navdušujejo, dajejo potrditev ob odločitvi…
Kolikokrat se vprašamo v vlogi vodja, če vse to sam prodajalcu »dam« tudi sam? Ne samo, da jih pošljemo na izobraževanje ali da jim damo orodja za delo. Pomembno je, ali so zaposleni opaženi? Jih cenimo? Jim povemo, kaj je dobro in kje so možne izboljšave? Jim znamo prodati »zgodbo«? Jim damo potrditev za dobro opravljeno delo? Jih poslušamo tako kot mora prodajalec kupca?
Mislite, da to ni potrebno ali nima veze? Nasprotno. Vse deluje kot neprekinjen krog. V kolikor vodja opazi zaposlenega, mu da potrditev, pomembnost, večja je verjetnost, da bo tudi zaposleni (prodajalec) pripravljen dati naprej. Le motiviran, sproščen, navdušen zaposleni (prodajalec) lahko korektno obravnava stranke oz. kupce. Posledično so kupci bolj zadovoljni, prodaja večja in vodstvo zadovoljno. V kolikor je vodstvo zadovoljno, pohvali vodje, vodje pohvalijo svoje zaposlene in zaposleni z veseljem delijo naprej – in tako je krog sklenjen.
V hipu, ko pozabimo – in pozabljamo velikokrat, da je vse v stalnem in neprekinjenem krogu, imamo težavo.
Sama sem bila v vlogi vodje in vem, kdaj so zaposleni (so)delovali v skladu s pričakovanji. Prav tako sem imela veliko vodij in vem, kdaj sem bila sama pripravljena narediti več, kdaj sem vložila več sebe.
Vemo odgovor, kajne?☺
Takrat, ko sem dobila povratno informacijo, ko sem bila opažena, ko sem bila cenjena, ko sem dobila potrditev, da delam prav, delam dobro in tudi kadar so bili potrebni popravki, ki so bili povedani na ustrezen način.
Priznanje – opaznost je zelo močan motivator. Seveda, če je pravilno dozirano in iskreno. Le iskrena pohvala, priznanje ali iskrena opaznost daje rezultat.
Ravno tako je, kadar smo v vlogi kupca. Zelo hitro opazimo in čutimo ali je prodajalec iskren, navdušen, verodostojen, želi pomagati, želi, da se dobro odločimo ali je narejeno prijazen in želi čimprej zaključiti prodajo.
Je potem razlika med vodenjem in prodajo?
Ni razlike.
Prodajalec mora navdušiti kupca – prodati kredibilno zgodbo.
Vodja mora navdušiti zaposlenega.
In vsi nekako vodimo, vsi vplivamo na nekoga in vsi nekako želimo pozornost.
Zato vodje, imate čudovito orodje, ki ga lahko s svojim položajem “date naprej” in tako neposredno vplivate na rezultate svoje ekipe.
Z naslovom »Daj naprej« je posnet tudi film, ki na poučen način govori, kako bi lahko izboljšali vse, če bi vsak nekaj delil naprej.
Eric Berne je v 60-ih letih povedal (Transakcijska analiza), da vsi potrebujemo »trepljaje«. Več ko jih damo, več jih lahko prejmemo.
V današnjem času pa je nekako tako, da bolj samo pričakujemo, kot dajemo.
Zgoraj zapisano bi lahko veljalo za prav vse odnose.
Več kot vložim, več dobim.
Hitreje do boljših medsebojnih odnosov na delovnem mestu.