Se znate razbremeniti, sprejemati takšne kot ste? Ali se kar naprej dokazujete, želite imeti nekaj kar ima kdo drug, ali česar ne morete (še) imeti? Ali kar naprej iščete še nekaj, da boste popolni?
Menim, da se čisto preveč naprezamo, da bi kaj dokazali, da bi bili všečni. Preveč smo pod pritiski in napetostjo, ki jo ponuja zunanji svet. Vse preveč želimo biti popolni in vse preveč samo nekam priti… Kot pravi pregovor, se pomembne stvari dogajajo takrat, ko snujemo načrte. Lahko pa dodam tudi znani stavek, če si danes nismo všeč, si nikoli ne bomo – ne glede na vse, ker bo vedno nekaj manjkalo in se spreminjalo. Vključno z našo zunanjo podobo 🙂 Le ob sprejetju trenutnega stanja in ob popolnem sprejemanju svoje osebnosti, se lahko sprostimo in tako bolj ustvarjalno delujemo in umirjeno živimo.
Tudi sama sem v preteklosti sama večkrat ujela v past iskanja (navidezne) popolnosti. Enkrat je bilo kaj na telesu, videzu, počutju, drugič status, služba, tretje znanje, pomembnost, pa četrto zopet nekaj drugega, samo da nisem bila nikoli zadovoljna. Včasih me je to pripeljalo že na rob obupa in ni bilo videti cilja. Seveda ga ni moglo biti. Ker iskati popolnost, pomeni, da smo sedaj nepopolni in že to ne gre skupaj. Kot bi rekli v sončnem vremenu, čakam popolno sonce, ali popoln sončni zahod ali pa popoln oblak, popolno rožo… Vidite, v kaj se ujamemo? Ne moremo doseči popolnost, ker je že sama po sebi popolna. Taka kot je ta trenutek. Seveda lahko vedno kaj izboljšujemo – kar je seveda dobrodošlo, ali trenutno stanje vzdržujemo, noro pa je, če stremimo ali čakamo, da bo enkrat nekaj popolno ali da bomo mi popolni, dovolj dobri…
En dan, ko sem urejala objavo na Instagramu, sem se zaznala v tem, kako kar nekaj iščem, popravljam, spreminjam. Včasih sem večkrat zbrisala kakšno objavo, da sem popravila zgolj pozicijo besedila. Kot bi to komu kaj pomenilo, saj večina tega najbrž sploh ne opazi. Sama pa sem trošila čas in energijo za nekaj brez potrebe. Tako se včasih ujamemo v iskanje navidezne popolnosti pri banalnih stvareh, kaj pa šele kadar gre za vprašanja o videzu, zadovoljstvu s telesom, o situaciji v kateri smo ipd. Tako bi se bilo potrebno večkrat vprašati koliko časa in življenjske energije potrošimo za nesprejemanje in zasledovanje popolnosti? Koliko časa in energije bi prihranili, da bi se sprejemali popolne že ta trenutek? Verjamem, da bi se zgrozili in obenem razbremenili 🙂
Torej, če ne sprejemate svoje situacije ali svojega telesa v celoti takšno kot je, če ne zaupate svojemu telesu, umu, potem se ne sprejemate. Če se ne sprejemate taki kot ste in verjamete, da se morate še nekaj naučiti, nekaj narediti, da bo vaše telo popolno, nekaj dokončati in potem bo vse v redu, potem ne vidite popolnosti v tem kar ste in vas obdaja. Ne razumete, da druge popolnosti ni. Ko se približaš eni t.i. popolnosti, se drugje izkaže za nepopolnost in tako lahko vse življenje zasleduješ popolnost in nikoli ne okusiš, doživiš. Vprašajte se, kaj se mora zgoditi, spremeniti, da bo popolno? Kaj na vas vam ni všeč in kaj bi morali spremeniti, dopolniti, popraviti, da bi se sprejeli v celoti taki kot ste? Ne samo sprejeli, temveč bili hvaležni za vsak najmanjši detajl.
Torej ne iščite popolnost za vsako ceno. Raje se malo razbremenite, poenostavite in predvsem posvetite sebi in zavedanju sebe. Zavedanju, kaj vas žene, da iščete popolnost? Kaj je tisto, zaradi česar ne morete v polnosti uživati v tem trenutku?
Odgovori na ta vprašanja vas lahko pripeljejo do (po)polnosti življenja.
Za samostojno raziskovanje si oglejte PRIROČNIK ZA ZAVEDANJE IN SAMO(PO)MOČ – 54 vsebin za samospoznavanje, samozaznavanje in krepitev notranje moči, 5 obojestranskih fotografij z izbranimi mislimi.
Hitreje do boljših medsebojnih odnosov na delovnem mestu.
