Pred 8 leti sem imela prvo izgorelost. Manifesitrala se je v prebavnih motnjah, ki so bile sicer vedno prisotne, a so v tistem času dosegle svoj vrhunec in kulminirale v hud gastritis in vnetje celotnega prebavnega sistema – od ust naprej. Vedela sem, da se bom za vzpostavitev ponovnega ravnovesja morala precej potruditi in nekaj spremeniti.
V času ponovne vzpostavitve ravnovesja in zdravja, mi je hrana predstavljala pravo muko, uživanje obroka pa je bilo skoncentrirano samo na grižljaje in temeljito žvečenje. Tako sem v času okrevanja dobila zamisel o projektu 32, z željo, da svoja dognanja predstavim čim širši množici ljudi, ki imajo tako kot jaz, podobne težave. Ena od zamisli je bila, da bi to predstavila v oddaji Klepet ob kavi. Niti predstavljala si nisem, da se bo to res zgodilo, vendar 6 let kasneje in v precej drugačni zasnovi.
V teh preteklih letih se mi je veliko dogajalo na osebnem in poslovnem področju in zelo hitro me je zopet doletela zopet zdravstvena situacija, ko se mi je vse sesuvalo na vseh področjih. V tistem času so bile moje misli usmerjene na samostojno pot in da si povrnem zdravje, moči. Projekt 32 je bil v mislih, vendar ne tako v prvem planu. Kot djotišinja, predavateljica z več desetletnimi izkušnjami, trenerka komunikacijskih veščin in mediatorka sem razmišljala o drugih dejavnostih. Za projekt 32 sem nekako ves čas želela, v ozadju pa me je ves čas še nekaj zadrževalo – kaj pa če to ni to, kaj pa, če premalo vem, pa ni pomembno (beri nisem pomembna), pa nekakšen nepojasnjen strah v ozadju.
In kot bi me življenje pripravljalo na to, se nikakor nisem mogla sestaviti, ves čas sem dobila še preskušnje z zdravjem, da že sama nisem več vedela kaj naj. Kaj naj še spremenim, kaj naj jem, da bo v redu, česa naj se poslužim in se tako nekako vrtela v krogu. Malo bolje, zopet slabše, pa še kaj dodatnega se je dogajalo in na momente sem že obupavala, pa čeprav nekako čutila, da je še nekje nekaj. Nekega dne pa se mi je, kot strela z jasnega posvetilo, kaj če se obrnem navznoter in naredim par korakov nazaj.
Pričela sem od začetka – ponovno raziskovati vse, kar sem že vedela in razmišljala, kaj lahko realiziram pri sebi iz vsega znanja – ayjurvede, tradicionalnih medicin, svojih izkušenj, znanj djotiša, vedske psihologije, se začela opazovati in zopet spraševala o temeljitem žvečenju. Zakaj mi temeljito žvečenje vselej da rezultat, vendar ne za dolgo. Torej nekaj je na tem. Raziskujem, razmišljam, meditiram, hodim v naravo, hribe, preživim veliko časa sama s seboj in počasi ozaveščam, da mi ni bolje, ker je prisoten strah, prisotna neka zavora in ker ne skočim, ne zaupam procesu. Od tu dalje se je hitro pričelo zlagati, da sem morala ozavestiti svoja čustvena stanja, nihanja, svoj mentalni del – kaj si govorim, kaj razmišljam in navsezadnje še ta duhovni del, nekakšnih univerzalnih resnic, zaupanja, hvaležnosti in življenja tukaj in zdaj. Ko sem vse to zložila skupaj, sem ugotovila, da je zopet vse na svojem mestu in da je bilo vso to lovljenje same sebe le zato, da sem ozavestila, kaj me zadržuje oziroma kako deluje(mo) in kako se prevečkrat obračamo po (od)rešitev navzven, namesto, da bi počistili svoje zaznave, odkrili vzrok in ne bili fokusirani (samo) na posledice.
Šest let po prvem razmišljanju o projektu 32 sem se znašla v studiu oddaje Klepet ob kavi, kjer sem vam lahko predstavila svoj projekt, svojo pot in vsebino projekta 32. Trenutno vodim spletne skupinske delavnice, kjer obravnavamo tako fizično raven – kako jemo, čustveno raven – kako so pomembna čustva pri hranjenju, kdaj hranimo čustva in zakaj, mentalno raven – kaj in kako razmišljamo, kaj si govorimo in nazadnje vse povežemo v duhovno raven, ki poveže vse prejšnje tri in sicer z univerzalnimi resnicami, kako deluje življenje.
Poleg tega še program trening zavedanja, ki vključuje celostni pogled na zavedanje sebe, svojih strahov, prepričanj in potencialov.
Več o celostnem treningu zavedanja – za zavedanje sebe in svojih potencialov.
